Zahteve kampanje

1. Trgovske verige, nacionalne vlade in Evropska unija morajo sprejeti KONKRETNE UKREPE za izboljšavo delovnih pogojev v državah v razvoju in zmanjšanje negativnega okoljskega vpliva;

2. Trgovske verige morajo prevzeti odgovornost za okoliščine, pod katerimi so proizvedeni produkti njihove blagovne znamke;

3. Vlade držav proizvajalk IN držav potrošnic morajo sprejeti zakonodajo, ki bo trgovce zavezala k spoštovanju človekovih pravic in pravic delavcev ter spoštovanju okolja vzdolž celotne oskrbne verige.

Od evropskih trgovskih verig zahtevamo, da:

1. Izpolnejo svojo odgovornost do spoštovanja človekovih pravic in izboljšanja delovnih pogojev vzdolž celotne oskrbne verige z izvajanjem:

I. Vodilnih načel Združenih narodov za podjetništvo in človekove pravice (2011),

II. Smernic za večnacionalna podjetja Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (spremenjen v letu 2011), in

III. Tristranske deklaracije o načelih za multinacionalna podjetja in socialno politiko Mednarodne organizacije dela (2006)

Prvi koraki, ki jih morajo trgovci izvesti pri izvajanju teh smernic:

- Vzpostaviti mehanizme za analizo in pregled spoštovanja človekovih pravic za prepoznavanje, preprečevanje, ublažitev in naslavljanje lastnih vplivov na človekove pravice.

- Sprejeti celotni Kodeks ravnanja, ki zajema celotno dobavno verigo, navaja vsaj vse relevantne konvencije Mednarodne organizacije dela in vključuje plačilo minimalne plače (ki pokriva osnovne potrebe delavcev in njihovih družin ter se upošteva mednarodno priznan model za določanje minimalne plače).

- Sprejeti verodostojne postopke za nadzor in poročanje o izvajanju smernic. Transparentne in verodostojne več deležniške pobude, so eden od načinov za izvajanje verodostojnega monitoringa.

2. Proaktivno in kontinuirano delujejo v smeri  zmanjšanja okoljskega vpliva v celotni dobavni verigi tako da:

I. Merijo in razkrivajo okoljski vpliv  izdelkov na podlagi transparentnih in mednarodno priznanih metod, kot je na primer ISO 14040 ali standardi EU za merjenje okoljskega odtisa izdelkov in organizacij.

II. Proaktivno in kontinuirano delujejo v smeri zmanjševanja okoljskega vpliva  vseh izdelkov lastnih trgovskih znamk v vseh fazah življenjskega cikla izdelka in sicer z izvajanjem sistemov Shem okoljskega upravljanja v skladu s priznanimi standardi, kot je Shema EMAS (ECO - Management and Audit Scheme - sistem EU za okoljevarstveno vodenje organizacij). 

III. Sprejmejo trajnostno upravljanja produktnih portfeljev  (SPM - sustainable portfolio management) . V kolikor se lahko isti proizvod dobavi iz različnih virov, bi morali vedno izbrati  opcijo, ki ima manjši negativni okoljski in družbeni vpliv. Prednost naj imajo okoljsko racionalne  krajše dobavne verige. Določijo naj se  trajnostni cilji za  skupine izdelkov (npr. ribe, meso, sadje) – na primer cilje za določen % lokalnih in regionalnih proizvajalcev in dobaviteljev ali celotni ogljični odtis in načrt za izboljšanje tega v prihajajočih letih. 

IV. Razvijejo in izvajajo dolgoročno strategijo za zmanjšanje celotnega okoljskega odtisa izdelkov na podlagi ocen vplivov in vključevanja zainteresiranih deležnikov, vključno z organizacijami civilne družbe in nevladnimi organizacijami. Postaviti je potrebno jasne in merljive cilje v okviru strategije in beležiti ter komunicirati dosežke ali odstopanja od teh ciljev.

3. Sprejmejo in izboljšujejo socialne in okoljske sheme certificiranja

Na voljo je veliko shem certificiranja, ki lahko izboljšajo socialne in okoljske pogoje vzdolž dobavnih verig. Trgovske verige morajo kot prvi korak nemudoma sprejeti take sheme za lastne blagovne znamke. Ker pa  nobena izmed certifikacijskih shem ni brez pomanjkljivosti morajo trgovske verige sodelovati z različnimi deležniki , da zagotovijo vsaj minimalno spoštovanje mednarodnih standardov na področju človekovih pravic  ter izboljšujejo k kakovost revizij.

4. Na odgovoren način določajo maloprodajne cene 

Opustitev prodaje izdelkov pod družbenimi in okoljsko sprejemljivimi stroški proizvodnje. Odpraviti manipulativne prakse oblikovanja cen (kot so negativne marže in druge cenovne manipulacije). Podjetja naj se vzdržijo oglaševalskih akcij, ki temeljijo na oglaševanju nevzdžnih in netrajnostnih cen izdelkov ki ustvarjajo nerealna potrošniška pričakovanja škodljivo nizkih cen. Izkrivljeni podobi nakupovalne košarice je potrebno narediti konec.

5.  So informacije o proizvodnih pogojih transparentno dostopne potrošnikom   

Trgovske verige naj zagotovijo dostopnost informacij o družbenem in okoljskem vplivu posameznih izdelkov, na primer z objavljanjem preglednih informacij o dobavnih verigah in  razčlenitvijo stroškov. Pri socialnih in družbenih kriterijih to vključuje npr. povprečno odkupno ceno na kmetiji in javno potrditev, da so bile v državah proizvajalkah izračunane in spoštovane višine minimalnih, ter da so bile le-te tudi izplačane. kot osnovno merilo in standard na področju okoljskih kriterijev naj se upoštevajo   smernice EU za prostovoljno okoljsko označevanje proizvodov (oznake, kot so "ekološko"). Trditve na področju okoljskega vpliva izdelkov morajo biti  transparentne (vključujejo podatke o uporabljenih postopkih ocenjevanja,  vir in merila), ustrezne, zanesljive, celostne, primerljive in jasne.

Od Evropske Unije zahtevamo, da:

1. Posodobi evropske zakonodajne okvire na področju konkurenčnosti

EU mora nasloviti strukturna vprašanja, kot so kopičenje prekomerne kupne moči in povečane koncentracije trga v sektorju trgovine na drobno prek spremenjenega pristopa k nadzoru združevanja. Prav tako bi morala EU nasloviti vedenjske vzorce in vprašanja, kot so protikonkurenčni sporazumi in zlorabe enostranskega ravnanja v sektorju trgovine na drobno, ki imajo negativen vpliv predvsem na manjše dobavitelje v državah v razvoju.

2. Sprejme potrebne zakonodajne ukrepe za odpravo nepoštenih trgovinskih praks

Z naraščajočo koncentracijo trga, raste tudi odvisnost proizvajalcev od trgovcev na drobno. Kot rezultat tega, lahko trgovci na drobno od dobaviteljev zahtevajo nepravične pogoje trgovanja, ki ogrožajo njihov obstoj. Vsakdanje prakse vključujejo enostransko zniževanje cen s strani trgovcev, nenadne in neutemeljene prekinitve poslovnega sodelovanja,spremembe naročil v zadnjem trenutku itd. Take prakse je treba identificirati, opredeliti in sankcionirati na zakonodajni ravni.

3. Sprejme Smernice FAO-OECD za odgovorne dobavne verige v kmetijstvu.

EU mora uskladiti sprejetje Smernic FAO-OECD na ravni EU in držav članic skozi novo pobudo v prehranskem sektorju, ki bo delovala na podlagi teh smernic, jih prevesti v formalne smernice ali predpis in/ali ukrep na ravni EU, ki se bo izvajal skozi nacionalne akcijske načrte držav članic.


Od nacionalnih vlad EU zahtevamo, da:

Sprejmejo zakonodajne okvire,  vključno z določbami za nadzor in sankcije, ki nalagajo trgovcem na drobno odgovornost za kršitve človeških pravic in uničevanje okolja skozi celotno dobavno verigo. Poleg tega bi tak zakonodajni okvir omogočil izvajanje zakonske pravice do pravnega varstva ter dostop do učinkovitih pravnih mehanizmov posameznim žrtvam in prizadetim skupnostim. Taki pravni mehanizmi morajo obstajati tako v državah, kjer se izdelki prodajajo, kot tudi v državah, kjer ima trgovsko podjetje sedež.

Zagotovijo, da so pri prenosu Direktive glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin (t.i. NFR; 2014/95/EU) zahteve za nefinančno poročanje razširjene na dobavno verigo podjetij. Nefinančno poročanje, ki lahko bistveno poveča transparentnost podjetij, se lahko izkaže za pomemben korak k obvezni skrbi za človekove pravice.