Malezijska pridelovalna industrija palmovega olja dokazano krši pravice migrantskih delavcev, še posebej pereč je problem prisilnega dela in trgovanje z belim blagom. Več kot 80 odstotkov delavcev na plantažah palmovega olja predstavljajo migranti iz Indonezije, Bangladeša in Nepala. 

Leta 2014 so v letnem poročilu Ministrstva za zunanje zadeve ZDA o trgovini z ljudmi Maleziji namenili najslabšo oceno, kar pomeni, da malezijska vlada “ne upošteva minimalnih standardov (za preprečitev trgovanja z ljudmi) in se niti ne trudi, da bi le-to spremenila.” Kljub nedavni odločitvi Ministrstva za zunanje zadeve, da Maleziji izboljša položaj iz Tier 3 na Tier 2 Watchlist (Države, katerih vlade ne izpolnjujejo v celoti TVPA minimalnega standarda (Trafficking Victims Protection Act's, op. Akt o varovanju žrtev trgovine z ljudmi), ampak so že vidni napori za dosego teh standardov.) v poročilu raziskave Mednarodno primerljivih kazalcev o trgovini z ljudmi pa številni strokovnjaki iz področja trgovanja z ljudmi opozarjajo, da še vedno prihaja do zlorab in da vlada še vedno ni sprejela pomembnih ukrepov za rešitev tega problema.

Istega leta so pri Finnwatch-u (organizacija, ki se osredotoča predvsem na problematiko družbene odgovornosti podjetij) objavili poročilo o resnih kršitvah delavskih pravic v RSPO (certifikat, ki dokazuje pravično pridelavo palmovega olja ter ostalih izdelkov, katerih sestavina je palmovo olje) certificiranih zveznih državah Malezije. V poročilu navajajo, da v malezijskem podjetju IOI Group za pridelavo palmovega olja zaposleni prejemajo plačo, nižjo od predpisane minimalne plače, pogosto so jim odvzeti potni listi in pravica do svobode zbiranja in združevanja. Številni plantažni delavci IOI Group ne poznajo vsebine pogodb o zaposlitvi, saj so bile napisane v tujem jeziku. 

Poročilo organizacije Finnwatch si lahko v angleškem jeziku preberete tukaj.